V zadnjih letih so številne države sprejele ali preučujejo zakonodajo, usmerjeno proti prisilnemu delu. Ta zakonodaja se večinoma razdeljuje v dve kategoriji: zahteve po poročanju in prepovedi uvoza.
Prisilno delo je po opredelitvi Mednarodne organizacije dela (ILO) "vsako delo ali storitev, ki je od katerega koli posameznika zahtevana pod grožnjo kazni in za katerega se ta oseba ni prostovoljno ponudila." Prisilno delo, vključno z otroškim delom, se pojavi, kadar so posamezniki prisiljeni delati ali nuditi storitve z uporabo sile, goljufije ali prisile. Po zadnjih podatkih ILO je bilo leta 2021 po vsem svetu v prisilnem delu vpletenih 27,6 milijona ljudi. Prisilno delo je najpogostejša oblika sodobnega suženjstva, skoraj vsaka oblika sodobnega suženjstva pa vključuje element prisilnega dela.
Po poročilu Global Slavery Indexa iz maja 2023, ki ga je pripravila človekovodajalska skupina Walk Free, število ljudi, ki živijo v sodobnem suženjstvu, narašča in je leta 2021 doseglo 50 milijonov — kar je povečanje za 10 milijonov v manj kot šestih letih. Med dejavniki, ki prispevajo k temu, so pričakovani dejavniki, kot so konflikti, represivni režimi in zahteve oskrbovalnih verig, ter razmere, kot so pandemija COVID-19, migracije, povzročene s podnebnimi spremembami in zmanjšanje pravic žensk, ki pospešujejo rast sodobnega suženjstva.
Države z najvišjo stopnjo sodobnega suženjstva so Severno Koreja, Eritreja, Mauricijus, Savdska Arabija, Turčija, Tadžikistan, Združeni Arabski Emirati, Rusija, Afganistan in Kuvajt. Po številu ljudi, ki živijo v sodobnem suženjstvu, pa vodijo Indija, Kitajska, Severno Koreja, Pakistan, Rusija, Indonezija, Nigerija, Turčija, Bangladeš in Združene države Amerike.
Zakonodajne spremembe v EU
Evropska unija se je zavezala k odpravi prisilnega dela s sprejetjem številnih pomembnih zakonov in regulacij. Med ključnimi pobudami sta Direktiva o korporativni trajnostni skrbnosti (CS3D) in nova zakonodaja, ki prepoveduje uvoz blaga, proizvedenega s prisilnim delom.
- Direktiva o korporativni trajnostni skrbnosti (CS3D): Ta direktiva, sprejeta maja 2024, je zasnovana tako, da velike evropske družbe in tiste, ki opravljajo pomembno poslovanje v EU, prisili k identifikaciji, preprečevanju, omilitvi in poročanju o kršitvah človekovih pravic v svojih oskrbovalnih verigah. To vključuje prisilno delo, kar pomeni, da so podjetja zdaj dolžna aktivno spremljati in upravljati tveganja, povezana s kršitvami človekovih pravic znotraj svojih verig.
- Zakonska prepoved uvoza blaga s prisilnim delom: Evropski parlament je aprila 2024 odobril zakonodajo, ki prepoveduje prodajo, uvoz in izvoz blaga, izdelanega s prisilnim delom. Ta zakonodaja pomeni, da podjetja ne smejo uvažati blaga iz regij ali držav, kjer je prisilno delo dokumentirano. Prekršitev teh zakonov lahko vodi v hude sankcije in pravne posledice.
Povečanje zahtev za skladnost
Zakonodajne spremembe v EU pomenijo, da morajo podjetja zdaj sprejeti bolj stroge ukrepe za zagotavljanje skladnosti. To vključuje:
- Povečano spremljanje in sledenje: Podjetja morajo vzpostaviti robustne sisteme za sledenje izvoru blaga in preverjanje, ali je bilo blago izdelano v skladu z zakonodajnimi zahtevami.
- Poročanje in dokumentacija: Od podjetij se pričakuje, da bodo zagotavljala redna poročila o svojih ukrepih za preprečevanje prisilnega dela in dokumentirala vse korake, ki so jih sprejeli, da bi se izognili tveganjem.
- Preverjanje oskrbovalnih verig: Podjetja morajo sodelovati z dobavitelji in preveriti, da njihova veriga oskrbe ne vključuje prisilnega dela. To pogosto zahteva obsežne preglede in morebitno prilagoditev oskrbovalnih verig.
Posledice za podjetja
Za podjetja in vlagatelje v EU pomeni nova zakonodaja povečano odgovornost. Po podatkih Walk Free države G20, kamor spadajo tudi številne evropske članice, letno uvozijo blago v vrednosti 468 milijard dolarjev, ki je ogroženo zaradi prisilnega dela. Med temi blagi so elektronika (243,6 milijarde dolarjev), oblačila (147,9 milijarde dolarjev), palmovo olje (19,7 milijarde dolarjev), solarni paneli (14,8 milijarde dolarjev) in tekstil (12,7 milijarde dolarjev).
Podjetja in vlagatelji se morajo pripraviti na:
- Povečane stroške skladnosti: Uvajanje novih sistemov za spremljanje, preverjanje in poročanje lahko pomeni dodatne stroške.
- Tveganje pravnih posledic: Kršitve zakonodaje lahko privedejo do visokih kazni, tožb in škode na ugledu podjetja.
- Novi poslovni modeli: Podjetja bodo morala prilagoditi svoje poslovne modele in verige oskrbe, da bi se izognili tveganju prisilnega dela.
Sprejetje tovrstnih zakonov v EU predstavlja pomemben korak proti odpravi prisilnega dela in zaščiti človekovih pravic. Vendar pa hkrati nalaga podjetjem in vlagateljem dodatne odgovornosti. Z aktivnim usklajevanjem z novimi zahtevami bodo podjetja lahko obvladala tveganja in izkoristila priložnosti, ki jih prinaša odgovorno poslovanje v 21. stoletju.
